Naslednji veliki onesnaževalci vode pri nas so industrijski obrati, kmetijska področja in vedno večja uporaba fitofarmacevtskih sredstev.

Zakaj pride pri nas do tako velike onesnaženosti z različnimi onesnažili?

• Zaradi sestave tal (pri nas je večino terena kraškega)
• Zaradi dejavnosti na ozemlju vodotoka (kmetijstvo, industrija, … )

Padavinska voda pronica skozi zemeljske plasti in raztaplja številne onesnaževalce. Tako so v različnih plasteh prisotnih različni pripravki iz kmetijstva in industrije (pesticidi, umetna gnojila, industrijske odplake, … )

Poleg tega večina javnih vodovodov uporablja za uničevanje bakterij v vodovodnem omrežju klor. Klor je zelo reaktiven kemijski element, ki se veže z organskimi snovmi v vodi v zelo nevarne trihalometane (THM). Če voda potuje na svoji poti do pipe še po starih vodovodnih ceveh (azbest, svinec) je onesnaženje še večje (link na: https://www.kraski-vodovod.si/natisni.asp?stran=voda-kemijski-parametri&id=&sort=&index=#Trihalometani_(THM))

VPLIVI PESTICIDOV IN DRUGIH FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV NA ZDRAVJE

Največji problem različnih kemijskih onesnažil je ta, da se njihove posledice pokažejo komaj čez čas, takrat pa ne moremo več z zagotovostjo trditi kdo in kdaj je bil povzročitelj. Prav tako se posledice različnih onesnažil med seboj lahko seštevajo in povzročajo škodljive učinke na zdravju.

 »Vpliv pesticidov na zdravje je odvisen od koncentracije v pitni vodi, izpostavljenosti oz. dnevne količine zaužite vode tekom življenja in osebnih lastnosti posameznika (starost in občutljivost),« pojasni Bonia Miljavec in doda, da je v Pravilniku o pitni vodi določena mejna vrednost za vsak posamezni pesticid v pitni vodi 0,1 µg/l. Pod to koncentracijo se ne pričakuje škodljivih učinkov na zdravje uporabnikov. Če je koncentracija pesticida presežena, je treba oceniti tveganje za zdravje uporabnikov. Možni učinki na zdravje so odvisni od zdravju škodljivih lastnosti posameznega pesticida. Pesticidi imajo pri visokih koncentracijah lahko različne škodljive učinke na zdravje (npr. dražijo kožo, oči, sluznice; imajo toksične učinke na jetra, ščitnico, kri, srce … Lahko povzročajo endokrine motnje – motijo, spreminjajo delovanje hormonov …).

Najbolj znan škodljiv učinek nitratov oz. nitritov na zdravje je pojav methemoglobinemije kot posledice oksidacije hemoglobina. »Oksidiran hemoglobin – methemoglobin ne more prenašati kisika po telesu. Zaradi posebnosti v razvoju so najbolj ogroženi dojenčki do 6 mesecev starosti, predvsem zalivančki. Ogrožene so lahko tudi nosečnice in ljudje s pomanjkanjem nekaterih encimov,« razloži sogovornica z Inštituta.

Vir: https://www.nijz.si/sl/genotoksicnost-pesticidov-vkljucenih-v-spremljanje-stanja-pitne-vode-v-sloveniji

OSTANKI ZDRAVIL V PITNI IN ODPADNI VODI

Fakulteta za farmacijo je opravljala raziskave o ostankih zdravil v odpadnih, površinskih in pitnih vodah. Odkrili so, da se v odpadnih vodah stalno pojavlja 30 od skupno 104 zdravilnih učinkovin. Na iztoku se njihova koncentracija zniža in ne presega mejnih vrednosti, vseeno pa opozarjajo na razvoj mikrobiološke tolerance, prisotnost hormonskih motilcev, katerih škodljivi učinki se že kažejo na človeški populaciji (feminizacija dečkov, težave z zanositvijo,… ), ukrepov za njihovo kontroliranje pa še ni, čeprav je WHO že leta 2012 izdala poročilo da predstavljajo izredno tveganje za okolje in zdravje. EU sprejema in prilagaja zakonodajo ustrezno z znanstvenimi dognanji, vendar moramo biti pozorni predvsem na tiste snovi, ki so že v naravi in skozi različne poti vstopajo v naš organizem.

Pozor:

Pred leti, ko še nismo poznali škodljivih učinkov kemičnih snovi na okolje in človeka, so se snovi uporabljale nepremišljeno. Kasneje so se pojavili dokazi o škodljivih kroničnih vplivih snovi na ekosistem, živali in konec koncev tudi ljudi.

Verjetno vam je najbolj znan primer o pesticidu DDT-ju, ki se je med in po drugi svetovni vojni množično uporabljal za zatiranje komarjev (malarija) in uši (tifus). Šele leta kasneje so ugotovili njegove škodljive učinke na naravo in na ljudi.

Uporabo so prepovedali povsod po svetu, še vseeno pa se nekje po svetu še vedno uporablja.

In zaradi tega dejavnika, da se snovi, katerih uporaba je prepovedana, lahko še vedno kje uporablja (uradno ali neuradno), nam mora biti alarmantna novica, saj ko snov pride v naravo se zaradi naravnih procesov razširja nenadzorovano.

Vir:

Povzetek raziskave Pojavljanje zdravilnih učinkovin in njihovih metabolitov v Slovenskih vodah: http://www.sfd.si/uploads/datoteke/trontelj.pdf

https://www.rtvslo.si/okolje/novice/v-vodi-ki-jo-pijemo-strokovnjaki-zaznavajo-antibiotike-hormonske-motilce-in-pesticide/447550

STANJE VODNIH VIROV V SLOVENIJI

Računsko sodišče je izdalo Ministrstvu za okolje in prostor revizijsko poročilo o Učinkovitosti dolgoročnega ohranjanja virov  pitne vode v Sloveniji.  Podalo je mnenje, da je bilo ministrstvo pri dolgoročnem ohranjanju vodnih virov pitne vode delno učinkovito. Izpostavilo je predvsem dejstvo, da z monitoringom ni mogoče zajeti vseh snovi, ki lahko obremenjujejo pitno vodo zaradi človekove dejavnosti. Ravno tako je opozorilo, da so lahko dejanske obremenitve voda lahko večje od ocenjenih, saj ni na razpolago popolnih podatkov.

Računsko sodišče je prikazalo vpliv onesnaženosti z pesticidi in nitrati na primeru Dravske kotline da bi prikazali dolgoročni pomen ohranjanja vodnih virov, primerov pa je še mnogo več, predvsem v Pomurju in Zasavju in tudi drugod po Sloveniji.

Prav tako so opozorili na visoko prisotnost pesticida atrazina v nekaterih regijah, čeprav je v Sloveniji prepovedan že od leta 2002.

Pri pregledu podatkov o izvajanju ukrepov je sodišče ugotovilo, da se ukrepi izvajajo le delno, glede na dostopne podatke pa so ocenili, da izvajanje ukrepov ni zadostno in da obstaja velika verjetnost, da do konca 6 – letnega načrtovalskega obdobja upravljanja z vodami, ki bo v letu 2021, ne bodo izvedeni kot predvideno.

Ministrstvo v porevizijskem poročilu potrjuje, da je bilo upravljanje z vodami v obdobju 2016 – 2017 delno učinkovito. Na primeru Dravske kotline potrjujejo, da je to eno od vodnih teles, ki do leta 2021 ne bo doseglo okoljskih ciljev (nitrati, atrazin).

Vir:

Revizijsko poročilo Računskega sodišča:

http://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2019/PitnaVoda_porev/PitnaVoda_RSP_PorevizijskoP.pdf

Porevizijsko poročilo Ministrstva za okolje in prostor:

http://www.rsrs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2019/PitnaVoda_porev/PitnaVoda_RSP_PorevizijskoP.pdf